V t. i. biopesticidih se največkrat uporabljajo glive Beauveria bassiana (na sliki ta gliva v »akciji«), ki jo najdemo v pripravkih pod tržnimi imeni: Naturalis L, Naturalis H&G, Mycotrol in BotaniGard. Je pa skupina biopesticidov široka in ne vključuje samo gliv, ampak tudi bakterije in biokemikalije, ki jih pridobivajo iz rastlin.

Biopesticidi trenutno nimajo nekega resnega tržnega deleža, kljub temu pa njihova uporaba raste hitreje od klasičnih (sintetičnih) pesticidov, tudi trendi za prihodnost uporabe so zelo obetavajoči. Uporaba in s tem povezana rast prodaje pa je zelo povezana z rastjo deleža ekološkega pridelovanja. Rast tega (nišnega) trga je po mojem mnenju povezana tudi z oteženimi postopki pridobivanja novih soglasij za uporabo obstoječih sintetičnih pesticidov.

Biopesticidi delujejo podobno kot sintetični, tako da se jih lahko uporablja kot odvračala, ki motijo parjenje in s tem zmanjšujejo populacijo določenega škodljivca ali pa kot dotikalno sredstvo, ki okuži škodljivca, gliva pa začne rasti v notranjost škodljivca, saj se hrani z njegovimi tkivi. Gliva potem raste tako dolgo, dokler škodljivec ne umre. Vse skupaj se sliši (in tudi je) zelo brutalno, kljub temu pa nekateri raziskovalci biopesticidom dajejo veliko prednost.

Prof. Nemat Keyhani meni, da je uporaba gliv kot biopesticidov najbolj kompatibilna ravno z ekološkim kmetijstvom, saj gliva nima nikakršnih škodljivih efektov na vretenčarje, kot smo ljudje, ptice, psi, krave … v primerjavi s sintetičnimi pesticidi, ki v svoji formulaciji vsebujejo arzen, klor, amoniak in formaldehid. Trenutno obstaja približno 1000 znanih vrst entomopatogenih gliv – vrste, ki se jih lahko uporablja kot biopesticide.

Gliva – Metarhizium – se pogosto uporablja na področju zaščite pridelkov, ko so le-ti napadeni s strani hroščev (npr. koruzni hrošč). KLIK

Problem biopesticidov pa je predvsem cena končnih pripravkov, saj so le-ti precej dragi in s tem nedostopni resnim pridelovalcem, ki morajo optimizirati stroške proizvodnje na minimum, če želijo obstati na »zeleni« strani ekonomične pridelave. Prav tako pa so biopesticidi tudi veliko bolj občutljivi na okoljske pogoje (relativna zračna vlaga, temperatura in UV-sevanje). Znanstveniki že zelo intenzivno delajo na transgenih sevih, ki bi naj izboljšali sposobnost gliv, prav tako pa obstaja možnost genske manipulacije, s katero se lahko pridobi več biopesticidov, ki bodo bolj učinkoviti. No, tukaj pa se nam poraja vprašanje, če jih potem lahko poimenujemo BIOpesticidi in če ni boljše uporabljati sintetičnih  …

LP,

Blaž