Podjetje Bayer in Microsoft sta formalizirala partnerstvo, ki sta ga napovedala pred dobrim letom dni. S partnerstvom bosta za živilsko in rastlinsko produkcijo ustvarila nabor različnih podatkovnih orodij in podatkovnih znanstvenih rešitev.
Glede najave o sodelovanji teh dveh gigantov je zanimivo tudi to, da je najava medsebojnega sodelovanja bila objavljena v istem tednu ko konkurenčo partnerstvo med sicer širši publiki manj poznanima ampak zelo dobrima podjetjema AWS in Leaf.
Sodelovanje Microsoft-Bayer je razdeljeno na dva dela in sicer:
- Azure Data Manager for Agriculture je infrastrukturna platforma v oblaku, ki jo podjetja in inovatorji uporabljajo za obdelavo in organizacijo različnih kmetijskih podatkovnih nizov. Zdi se, da se je Data Manager posodobil v FarmBeats predvsem s pomočjo Bayerjeve » zakladnice znanja«, ki vsebuje več desetletji strokovnega in znanstvenega znanja in izkušenj.
- Bayer’s AgPowered Services je eno od tovrstnih orodij, ki ga je mogoče licencirati v Azure Data Manager for Agriculture. To orodje kmetu (pridelovalcem in podjetjem) zagotavlja nabor različnih podatkov in algoritme za pomoč pri pridobivanju vpogledov iz satelitskih posnetkov o zdravstvenem stanju gojenih rastlin. Izračunajo lahko tudi Growing Degree Days, kritični vhodni podatki za generirane modele, se osredotočajo na prepoznavanje ključnih časovnih spremenljivk, ki vplivajo na rast, razvoj, zdravstveno stanje, količino pridelka, pa tudi na pojav in razvoj pomembnih škodljivcev in bolezni. Generirajo lahko tudi ti.i zemljevide porabe vode za namakanje.
Po drugi strani pa vemo, da se že sedaj na kmetijah generira ogromno podatkov in še več se jih bo. Na naprednejših kmetijah lahko dobimo velike količine zgodovinskih podatkov, ki pa jih v večini primerov (vsaj v Sloveniji) ne vemo dobro uporabiti. Tovrstne aplikacije omogočajo ravno to, se pravi uporaba vseh teh podatkov na način, ki kmetom zagotavlja uporabne in natančnejših vpoglede v informacije in jasne/pregledne vizualne prikaze v zgodovino pridelave na neki lokaciji (njivi, sadovnjaku, vinogradu…).
Na primer, podatki, ki prihajajo s traktorja, so videti zelo drugačni od podatkov, ki prihajajo iz senzorja tal ali satelitov. Prav tako so podatki, ki prihajajo iz traktorja, ki ga je proizvedlo podjetje X, videti drugačni od podatkov traktorskega podjetja Y. Ko se premaknete navzdol po dobavni verigi, je nabor vseh generiranih podatkov v večini primerov videti zelo drugačno. Velika podjetja si predvsem s potrošniškega vidika želijo izmeriti vpliv svojega poslovanja na okolje, zagotoviti preglednost svojim strankam in zagotoviti ter povečati varnost pridelane hrane, je možnost analiziranja različnih naborov podatkov vedno bolj pomembna.
Oblačna platforma, kot je Azure, ki sodeluje s podatkovno platformo, kot je npr. Bayer’s Climate, bi potencialno lahko opravila celotno delo za stranke ali analitična podjetja na nižji stopnji in prihranila veliko težav pri inženiringu in kar je še pomembneje, jim prihranila velike stroške in povečala dobičke. Tiskovni predstavnik Bayerja je povedal, da so stranke lahko katera koli podjetja, ki želijo bolje razumeti svojo dobavno verigo na kmetiji ali se povezati s svojim dobaviteljem na kmetiji, stranko ali kupcem.
Proizvajalci hrane (kmetje) so zainteresirani za prejemanje natančnih signalov o uspešnosti gojenih rastlin v različnih rastnih sezonah (pridelek, kakovost, čas) saj jim natančni vpogled v tovrstne podatke zagotavlja boljšo optimizacijo (tovarniško) proizvodnjo pridelane in predelane hrane. Te informacije (podatki) so zanimivi tudi za trgovine, predvsem z vidika obveščanja maloprodaje in zagotavljanja podporo optimizaciji ponudbe in povpraševanja. Se pravi, da vsi v celotni verigi potrebujejo enostavno, pregledno in jasno digitalno orodje za vizualizacijo vpogledov v različne stadije proizvodnje ali predelave končnega produkta.
Na hitro bom zapisal še moje mnenje, da so tovrstni programi zelo uporabni in imajo velik tržni potencial, spet pa bodo v (kmetijski) verigi vsi drugi veliko več zaslužili kot pridelovalec (kmet). Poraja se mi resno vprašanje kdo se bo še sploh želel ukvarjati s primarno proizvodnjo??
Vir: KLIK
LP, Blaž