Udeleženci z vsega sveta smo se med 7. in 9. februarjem mudili v južnem delu Francije, bolj natančno v mestu Toulouse, kjer je potekala 7. prenovljena edicija FIRE. Na dogodek se odpravimo vsi tisti, ki nas zanimajo najnovejše inovacije v tehnologiji kmetijskih robotov, digitalizacija kmetijstva, uvedba strojnega učenja pri podpori odločanja pri agrorobotiki in ostale napredne tehnologije proizvodnje, ki so vezane predvsem na robotiko v kmetijstvu. Dogodka se je letos skupno udeležilo več kot 2000 udeležencev iz 75 držav, med udeleženci so bili strokovnjaki iz industrije, kmetje, predstavniki in raziskovalci iz najboljših izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij s področja kmetijstva, tako iz EU kot iz ZDA in ostalih delov sveta. Videli smo ogromno, predstavljenih je bilo 30 različnih robotov, od tega jih je 20 izvedlo demo predstavitve v živo na terenu. Poleg tega pa je bilo razstavljenih še približno 30 inovativnih tehnologij za kmetijstvo, in sicer vse od digitalnih dvojčkov, pametnega namakanja, različnih senzorjev in naprednih digitalnih rešitev (VR obrezovanje sadovnjaka – WUR) itd.

Razpon funkcionalnosti, predstavljenih kmetijskih robotov in drugih naprednih storitev na FIRI, je segal od mehanskega do laserskega odstranjevanja plevela, različnih sistemov analiziranja rastlin, vrstne ali medvrstne obdelave tal, avtonomne setve in avtonomnega škropljenja. Nekateri proizvajalci so na FIRI predstavili svoje najnovejše rešitve na področju pametnega kmetijstva, robotike in avtonomije v kmetijstvu in sicer:

• Naïo Technologies (Francija): prva javna predstavitev Jo, robota, ki je namenjen za obdelovanje tal v ozkih in nagnjenih vinogradih, ki so značilni predvsem za Francijo in Španijo.
• Pixelfarming (Nizozemska): ekskluzivna predstavitev Robota One, opremljenega z 10 neodvisnimi rokami in zmožnostjo prenašanja več orodij.
• PEK Automotive (Slovenija): demonstracija Slopehelperja, robot, ki opravlja vsa opravila letnega cikla (razen obiranja) v vinogradih in sadovnjakih.
• EXXACT Robotics (Francija): je predstavil popolnoma nov koncept (TRAXX Concept H2), prvi avtonomnim traktor, ki ga poganjajo vodikove gorivne celice za vinograde na svetu.
• Nanovel (Izrael): predstavitev svojega inteligentnega avtonomnega obiralca sadja, ki spoštuje načela trajnostnega kmetijstva in je stroškovno učinkovit.
• SICK (Združene države/Francija): predstavitev rešitev iz celotnega nabora senzorjev za avtomatizacijo kmetijskih strojev.
• SMC (Japonska/Francija): predstavitev inteligentne roke za obiranje sadja, t. i. »desne roke« kmeta.
• HariTech (Madžarska): je predstavil dve robotski transportni vozili Haribot, ki jih poganja dizelski motor s 25 KM, ta robot je mišljen predvsem za dela v drevesnicah in trajnih nasadih.
• Softivert (Francija): je predstavil prototip svojega električnega zglobnega traktorja SoftiRover e-K18 s 30 KM.
• Teyme (Španija): je izvedel predstavitev svojega škropilnega avtonomnega robota WETA za vinograde. Tega robota razvija več partnerjev, ki so združili moči v evropskem projektu (H2020) Scorpion.

Med samim dogodkom se nas je sicer večina spraševala, zakaj na FIRI glavni proizvajalci traktorjev ne predstavijo svojih avtonomnih in robotskih rešitev, ampak kljub temu smo videli veliko novih in zanimivih stvari, kar je bilo resnično zelo uporabno. Kot sem že velikokrat povedal, je transformacija kmetijstva tukaj, med katero lahko štejemo robotiko, ki je in bo vedno bolj aktualna. Logika razvoja kmetijske panoge je sledeča: KONJ-TRAKTOR-ROBOT, kar se samo potrjuje, trenutno pa smo v zelo zanimivem (tranzicijskem) času med TRAKTORJEM in ROBOTOM. Skratka, udeležba na letošnji FIRI je bila zelo koristna in uporabna. Prvi dan so potekala zanimiva mednarodna predavanja na temo robotike, njene implementacije v kmetijstvo na različnih kontinentih sveta in transformacije kmetijstva v smislu precizne agroekologije, ki se je v EU že začela dogajati. Ta transformacija se pri nas dogaja predvsem zaradi restrikcij EK, ki zelo vplivajo na razvoj kmetijske panoge. Zanimivo je bilo slišati probleme in izkušnje ameriški in evropskih kmetov, zapišem lahko, da so si zelo podobna oz. v nekaterih stvareh identična. Potrošnik pa je tisti, ki narekuje tempo in zahteve novi prehranskih produktov, kar zelo vpliva na primarni nivo in s tem povezano ekonomiko, način in tehnologijo pridelave, zelo velika težnja je k zmanjšanju ali neuporabi FFS, kar pa je izjemno težka naloga in nas za zadostitev te zahteve čaka še veliko dela.

Spodaj nekaj videjev na tematiko današnjega bloga.

Lp, Blaž